Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je v okviru obsežne preiskave delovanja Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) pod vodstvom nekdanjega visokega predstavnika Josepa Borrella pod drobnogled vzelo finančne nepravilnosti in morebitne konflikte interesov. Belgijska policija je 2. decembra izvedla preiskave v prostorih Evropskega koledža in na sedežu EEAS v Bruslju, ki so povezane s financiranjem Diplomatske akademije Evropske unije v obdobju 2021–2022. Preiskava se osredotoča na domnevno netransparentno porabo sredstev in vprašljive kadrovske prakse. Zanimanje preiskovalcev za Borrellovo preteklost je ponovno obudilo poročila o njegovih preteklih spornih ravnanjih. Borrell je bil leta 2015 oglobljen s 30.000 evri zaradi trgovanja z notranjimi informacijami, povezanimi s špansko energetsko družbo Abengoa. Poleg tega je leta 2012 predčasno zapustil položaj predsednika Evropskega univerzitetnega inštituta (EUI), potem ko je bilo razkriti, da ni ustrezno prijavil svojih zunanjih prihodkov v višini približno 300.000 evrov letno, ki jih je prejemal kot član upravnega odbora omenjenega energetskega podjetja. Kljub tem incidentom je Borrell med letoma 2019 in 2024 zasedal enega najvišjih položajev v evropski diplomaciji.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je poudaril stališče EU o ohranjanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. Izjavil je, da Rusija nima resnične želje po miru in da bodo brez popuščanja s strani Moskve izbruhnile nove vojne v drugih delih sveta.

Belgijski organi pregona so v torek aretirali tri osebe po racijah v prostorih diplomatske službe Evropske unije v Bruslju in na kolidžu v Brugesu, v povezavi s preiskavo goljufije.

Nekdanjo visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Federico Mogherini, so v Belgiji aretirali zaradi korupcije, a so jo po nočnem pridržanju izpustili. Aretacija je povzročila preiskave v strukturah EU. Hkrati se zaradi korupcijskega škandala zaostruje konflikt med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in vodjo evropske diplomacije Kajo Kallas.

Vladimir Putin se je v Kremlju sestal s Stevom Witkoffom, pri čemer Kremelj poudarja, da je srečanje "zelo pomemben korak" k miru in visoko ceni Trumpova prizadevanja za dosego mirovnega sporazuma. Rusija je pred srečanjem trdila, da je zavzela strateško mesto Pokrovsk v regiji Donbas, medtem pa ruski komentator priznava, da Moskva pogajanja o miru le predstira.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.

V korupcijski škandal, povezan z Zelenskim in Timurjem Mindichem, je vpleten tudi sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustem Umerov. Mindich naj bi pritiskal na Umerova pri nakupu nekakovostnih neprebojnih jopičev za vojsko za 218 milijonov grivnov. Poleg tega so ukrajinski protikorupcijski organi izvedli preiskavo v pisarnah Naftogaza in zasegli telefon direktorja za varnost.

Donald Trump ni nakazal, da bi ZDA Ukrajini dobavile rakete Tomahawk, ampak je pozval obe strani k dogovoru. Hkrati je Kremelj sporočil, da je bila Budimpešta izbrana za potencialno prizorišče srečanja med Trumpom in Putinom, ker naj bi madžarski premier Viktor Orban bil primeren posrednik. Josep Borrell je izjavil, da imata Trump in Putin pakt, ZDA pa naj bi ga vsiljevale Zelenskemu. Po telefonskem pogovoru s Putinom je Trump ponovno spremenil stališče glede dobave orožja Ukrajini.

Valerie Zink, kanadska fotoreporterka, je po osmih letih dela pri agenciji Reuters odstopila, pri čemer je obtožila agencijo, da je s svojim molkom o smrti novinarjev v Gazi omogočila izraelsko propagando. Zinkova je Reuters obtožila tudi "sodelovanja in upravičevanja" izraelskega genocida in zločinov, storjenih nad novinarji. Njena odločitev je posledica nezadovoljstva z načinom, kako Reuters poroča o dogajanju v Gazi, in pomanjkanja podpore novinarjem na terenu.

Številni nekdanji evropski ambasadorji in visoki uradniki EU so podpisali pismo, v katerem pozivajo Evropsko unijo k odločnejšemu ukrepanju proti Izraelu zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Irski Tánaiste (namestnik predsednika vlade) Simon Harris je dejal, da je ukrepanje EU proti Izraelu že dolgo zamujeno, in se pridružil pozivom več kot 200 nekdanjih uradnikov, ki opozarjajo na poslabšanje humanitarnih razmer.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izrazil pripravljenost za postopno zmanjšanje prisotnosti izraelske vojske v Libanonu, pod pogojem, da Beirut uresniči načrt o razorožitvi pro-iranske skupine Hezbolah. Nekdanji vodja izraelske vojaške obveščevalne službe Amos Yadlin je izjavil, da je Netanyahujeva prioriteta lastno politično preživetje in ne varnost Izraela. Poleg tega se bo izraelski varnostni kabinet sestal, da bi razpravljal o ponovni vzpostavitvi pogajanj s Hamasom.

ZDA in EU sta dosegle trgovinski dogovor, ki vključuje 15-odstotne carine na 70 % evropskega blaga, izvoženega v ZDA. Dogovor, vreden 750 milijard dolarjev, je bil dosežen po več mesecih pogajanj in naj bi preprečil trgovinsko vojno. Kljub temu trgi, vključno z Bitcoinom, dogovora niso upoštevali. EU je pri dogovoru popustila in ni uspela rešiti vprašanja alkoholnih pijač.

Več kot sto nekdanjih evropskih poslancev, med njimi tudi Josep Borrell, je pozvalo Evropsko unijo k prekinitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom. V pismu, ki ga je videla Lusa, podpisniki trdijo, da Izrael s tem, ko palestinskemu prebivalstvu namenoma odreka hrano, izvaja »vojni zločin«.

Nekdanji visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, Josep Borrell, je ocenil trgovinski sporazum med EU in ZDA kot slabega in neizvedljivega. Njegova kritika je usmerjena v standarde in tarife ZDA. Medtem pa se Evropska komisija pripravlja na umiritev napetosti v trgovinskem sporu z ZDA, saj ne namerava uvesti protitovornih ukrepov na ameriške carine v višini 15 odstotkov. EU je sicer grozila z uvedbo carin na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov.

Kambodžansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da Tajska do 5. avgusta ni odstranila bodeče žice in mehanizacije z območja An Ses. Po zaostritvi spora na kambodžansko-tajski meji se je v Kambodžo vrnilo več kot 610.000 državljanov. Tiskovni predstavnik ministrstva za delo je pozval vrnjene delavce, naj se obrnejo na številko 1297 za zaposlitev.

Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je izrazil ostro obsodbo lakote v Gazi, ki jo je označil za "nedopustno". Poudaril je, da je to "sramotno" in da bi morala Izrael omogočiti nemoteno delovanje Združenih narodov ter nevladnih organizacij na območju za dostavo nujno potrebne pomoči.

Hamas je uradno odgovoril na osnutek sporazuma o premirju v Gazi, pri čemer je zahteval popoln umik Izraela in izraelska jamstva. Medtem je izraelski predsednik Isaac Herzog obiskal Gazo, kar je bilo opisano kot sramoten in kljubovalen akt, ki nakazuje na nadaljevanje izraelskega nadzora.

V noči na torek so ruske sile z droni napadle ukrajinsko mesto Sumi, pri čemer je bila poškodovana civilna infrastruktura, vendar žrtev ni bilo. Napad je bil izveden z iranskimi droni tipa Šahed, ukrajinska protiletalska obramba pa je uspela sestreliti 13 od 17 dronov. Medtem so se v Bruslju sestali zunanji ministri Evropske unije, ki so potrdili novo finančno pomoč Ukrajini v višini 1,4 milijarde evrov, namenjeno predvsem nakupu orožja. Ta sredstva izvirajo iz dobičkov zamrznjenega ruskega premoženja. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko in varnost, Josep Borrell, je poudaril, da to ni izposojanje, ampak legitimno pridobivanje sredstev za obrambo Ukrajine. Dodatno so zunanji ministri EU odobrili tudi sankcije proti šestnajstim posameznikom in petim entitetam, vpletenim v kršitve človekovih pravic v Iranu.

Katalonski parlament je ponovno kritiziral vlado Illa zaradi težav z Rodaliesom in potrdil širitev letališča El Prat. Parlament je zavrnil predlog Juntsa, da bi podjetje za upravljanje Rodaliesa bilo 100-odstotno katalonsko. Poleg tega je skupina približno dvajsetih članov ANC odstopila, kar je oslabilo separatistično gibanje. Medtem je Socialistična stranka (PSOE) v Salamanci zaprosila za podporo dveh nekdanjih članov PP za glasovanje o nezaupnici v Béjarju. Prav tako je sodišče v Tarragoni začelo preiskavo zoper Cristóbala Montora zaradi sedmih kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo davčnih organov. Progresivna sodnica Ana Ferrer je odstopila od predsedovanja Kazenskemu senatu vrhovnega sodišča, s čimer je odprla pot konservativcu.